John Zorn New Masada Quartet

𝐉𝐨𝐡𝐧 𝐙𝐨𝐫𝐧, altovski saksofon; 𝐉𝐮𝐥𝐢𝐚𝐧 𝐋𝐚𝐠𝐞, el. kitara; 𝐉𝐨𝐫𝐠𝐞 𝐑𝐨𝐞𝐝𝐞𝐫, bas; 𝐊𝐞𝐧𝐧𝐲 𝐖𝐨𝐥𝐥𝐞𝐬𝐞𝐧, bobni
𝐒𝐤𝐥𝐚𝐝𝐚𝐭𝐞𝐥𝐣, 𝐝𝐢𝐫𝐢𝐠𝐞𝐧𝐭, 𝐩𝐫𝐨𝐝𝐮𝐜𝐞𝐧𝐭 𝐢𝐧 𝐧𝐚𝐣𝐛𝐨𝐥𝐣 𝐠𝐨𝐫𝐞𝐜̌ 𝐚𝐥𝐭𝐨𝐯𝐬𝐤𝐢 𝐬𝐚𝐤𝐬𝐨𝐟𝐨𝐧𝐢𝐬𝐭 𝐧𝐚 𝐬𝐯𝐞𝐭𝐮, 𝐤𝐢 𝐣𝐞 𝐯 𝐳𝐚𝐜̌𝐞𝐭𝐤𝐮 𝐝𝐞𝐯𝐞𝐭𝐝𝐞𝐬𝐞𝐭𝐢𝐡 𝐩𝐨𝐬𝐭𝐚𝐥 𝐣𝐮𝐧𝐚𝐤 𝐢𝐦𝐩𝐫𝐨𝐣𝐚𝐳𝐳 𝐬𝐜𝐞𝐧𝐞 𝐦𝐞𝐝 𝐦𝐞𝐭𝐚𝐥𝐜𝐢, 𝐩𝐚𝐧𝐤𝐞𝐫𝐣𝐢 𝐢𝐧 𝐫𝐨𝐜𝐤𝐞𝐫𝐣𝐢, 𝐉𝐨𝐡𝐧 𝐙𝐨𝐫𝐧 𝐩𝐨𝐧𝐨𝐯𝐧𝐨 𝐩𝐫𝐢𝐡𝐚𝐣𝐚 𝐯 𝐂𝐚𝐧𝐤𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨𝐦. 𝐒 𝐬𝐯𝐨𝐣𝐢𝐦 𝐚𝐯𝐚𝐧𝐭𝐠𝐚𝐫𝐝𝐧𝐢𝐦 𝐢𝐧 𝐞𝐤𝐬𝐩𝐞𝐫𝐢𝐦𝐞𝐧𝐭𝐚𝐥𝐧𝐢𝐦 𝐩𝐫𝐢𝐬𝐭𝐨𝐩𝐨𝐦 𝐤 𝐬𝐤𝐥𝐚𝐝𝐚𝐧𝐣𝐮 𝐢𝐧 𝐢𝐦𝐩𝐫𝐨𝐯𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐢 𝐮𝐬𝐭𝐯𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐢𝐳𝐯𝐞𝐧 𝐦𝐚𝐢𝐧𝐬𝐭𝐫𝐞𝐚𝐦𝐚, 𝐯𝐞𝐧𝐝𝐚𝐫 𝐤𝐥𝐣𝐮𝐛 𝐭𝐞𝐦𝐮 𝐯𝐞𝐥𝐣𝐚 𝐳𝐚 𝐞𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐧𝐚𝐣𝐩𝐨𝐦𝐞𝐦𝐛𝐧𝐞𝐣𝐬̌𝐢𝐡 𝐢𝐧 𝐧𝐚𝐣𝐯𝐩𝐥𝐢𝐯𝐧𝐞𝐣𝐬̌𝐢𝐡 𝐠𝐥𝐚𝐬𝐛𝐞𝐧𝐢𝐤𝐨𝐯 𝐝𝐚𝐧𝐞𝐬.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma Zornu ni neznanka. Kar z dvema koncertoma je nastopil na 60. Jazz festivalu Ljubljana, s svojim virtuoznim in dramatičnim novim Masada kvartetom pa se 29. aprila Zorn vrača. Pesmarice Masada so gotovo najpomembnejši del ustvarjalne zgodovine kultne osebnosti newyorške glasbene scene. John Zorn jih je začel stresati iz rokava v začetku devetdesetih, potem ko je z Naked City postavil na glavo vse mogoče. Navdih za Masado je našel v združitvi nove (radikalne) judovske kulture in glasbe akustičnega kvarteta Ornetta Colemana (Coleman, Don Cherry, Charlie Haden, Billy Higgins) iz konca petdesetih, ki še danes velja kot ključen ansambel za razumevanje preteklosti in prihodnosti jazzovskih glasbenih praks. Zornovi pajdaši (Dave Douglas, Greg Cohen in Joey Baron) so zadevi prišli do dna na desetih studijskih albumih za japonsko založbo DIW (naslovi albumov so si sledili v skladu s hebrejsko abecedo), nakar je za Zornovo založbo Tzadik izšlo še nekaj koncertnih albumov in po Colemanovem vzoru zasedbe Prime Time iz osemdesetih tudi preskok v Electric Masada. Na tej točki je treba izpostaviti dvojni koncertni album The Mountains of Madness, saj je polovico albuma nastalo na koncertu v Gallusovi dvorani CD. Prav Electric Masada lahko navajamo kot prelomnico Zornovih navezav na Ljubljano. Pred tem smo bili priče Naked City in Masade, zatem pa The Dreamers, njegovemu solističnemu recitalu na orglah (tudi izdanem pri Tzadik) in The Bagatelles Marathon. A to je le del njegovega impozantnega opusa, ki samo pri izdajah albumov preseže številko sto petdeset, da ne omenjamo številnih del za različne sestave sodobne glasbe, ki izvajajo njegove kompozicije. Vse navedeno pa ni dovolj, da številni poznavalci ne bi novega Masada kvarteta imenovali »najbolj vznemirljiv ansambel Johna Zorna«. Ta sicer igra the best of Masadinih pesmaric (kmalu izide že drugi album), a po slišanem je jasno, da je bil Masadin počitek na grobišču Manhattna le nabiranje energije za vrnitev v prihodnost. Ta telepatični bend je hkrati virtuozen, dinamičen, dramatičen in melanholičen.
Bogdan Benigar